Kljub manjšemu številu udeležencev tabora smo se v petek popoldan odpravili proti Cortini. V kampu smo se razkomotili v treh šotorih in enem kombiju, da je izgledalo, da je tabor obiskan v večjem številu. Hitro smo se dogovorili za sobotne naveze in malo manj hitro za smer, ki jo želimo preplezati.
V soboto zjutraj smo se z Rokovim avtom odpeljali proti prelazu Falzarego. Obe navezi, tako moška naveza, kot ženska naveza sta uživali po svoje, vendar obe v stenah Piccolo Lagazuoi.
Do avta se je prva vrnila moška naveza. Da se sobotna zabava še ni končala jim je Jana skrila ključe od avta. Moškim očitno iskanje ključa ni predstavljalo težav.
Dan se je zaključil s pašto in listanjem po vodničku. Začudili in nasmejali smo se Rokovi M. odločni izjavi: “Jutri bom plezal brez majice.”
V nedeljo smo plezali v mešanih navezah. Rok K. in Jana v eni navezi ter Rok M. (z majico), Lovro in Teja v drugi.
Več pa v vtisih udeležencev in organizatorjev tabora:
Rok M.: Tabor mi je bil všeč. Ugotovil sem, da ima moj pas vgrajeno zanko za kladivo. Hvala Roku in Jani za organizacijo, pridem se kdaj. Rad bi pohvalil tudi pripravnike, ki so se zelo izkazali.
Jana Š.: Glede na začetno zagnanost se nas je ob poplavi odpovedi (bolezni, »nisemvplezan«, druge obveznosti, »pabipanebipaneve«) na taboru zbralo toliko, da za sestavo navez žreb ni bil potreben. S Tejo, ki je zelo preudarna soplezalka, sva v takem slogu izbrali tudi smer in jo uspeli v celoti preplezati izmenjaje. Nekaj težav je povzročilo iskanje že nameščenih sidrišč (popolna preudarnost je torej včasih odveč), kar pa je zgolj spodbudilo debato o sidriščih in nameščanju le-teh. Z Rokom K. sva izbrala precej dolgočasno smer, ki ni ponudila nobenih izzivov (še huje, smer je bila markirana), zato sva se odločila, da poskusiva z izmeničnim vpenjanjem vrvi v komplete, na kar nas je opozorila Teja – da naj bi bil ta način tudi varnejši, ne pa namenjen zgolj zmanjševanju trenja. Kaj dosti drugega kot to, da sva zamotala štrik nama ni uspelo (material za naslednjič). Trenirala sva tudi pogostejše nameščanje premičnih varoval. Predhodno postavljanje ciljev in analize po samih vzponih so kljub novim (nepoznanim) navezam pokazale, da smo smeri primerno izbrali – kar pa je bil nekakšen cilj tabora, pa še poznamo se nekoliko bolje (v skali in izven nje).
Teja: Vesela sem, da sem se lahko udeležila tabora. Tabor je bil zame poučen in koristen.
V smeri Via Ardizzon v ženski navezi sem uživala. Všeč mi je bila kvaliteta skale z veliko skalnimi ušesi, lahka orientacija in lepi razgledi. Na koncu smeri sva nadaljevali plezanje proti vrhu Trapeza. Nadaljevanje ni bilo tako lepo, kot smer Via Ardizzon, vendar sem vseeno zadovoljna s preplezanim.
V nedeljo smo z Rokom M. in Lovrom zaradi prevelikega števila navez v naši izbrani smeri, izbrali nadomestno smer. Smer Via Sturmtruppen je navrtana s svedrovci in ima tudi nekaj zabitih klinov. Uporabljali smo tudi premična varovala. Orientacija je bila zame malo težja, kot v sobotni smeri. Tudi težavnost plezanja je bila zame malo težja, zato sem večino raztežajev prepustila Roku M.
Rok K: Zabavno, poučno in produktivno.
PLEZANE SMERI:
Lagazuoi Picolo – Parete ovest, Via Ardizzon 180m, IV+, z nadaljevanjem na vrh Trapeza 103m, IV (Jana Š. in Teja),
Lagazuoi Picolo – Settore sinistro, Via del buco 280m, III-IV (Rok M., Rok K. in Lovro),
Punta Alpini, Spigolo sud, 235m, V (Rok K. in Jana Š.),
Sass de stria, Via Sturmtruppen, 240m, V+ (Rok M., Teja in Lovro)
). Trenirala sva tudi pogostejše nameščanje premičnih varoval. Predhodno postavljanje ciljev in analize po samih vzponih so kljub novim (nepoznanim) navezam pokazale, da smo smeri primerno izbrali – kar pa je bil nekakšen cilj tabora, pa še poznamo se nekoliko bolje (v skali in izven nje).
