Zgodovina

Začetki alpinističnega odseka segajo v mlado obdobje Nove Gorice. V drugem letu delovanja novogoriškega planinskega društva je bil 6. januarja 1950, v Kromberškem gradu, ustanovljen alpinisticni odsek. Prvi člani odseka so bili načelnik Ivan Bučer, Marjan Šebenik in 18 tečajnikov. Ti so se zagnano izobraževali in udejstvovali v gorah, opravili treningov, tur, plezalnih vzponov, toda zagon je še istega leta pojenjal s smrtjo Ivana Bučerja v triglavski Steni, z njim pa je organizirano alpinistično dogajanje zamrlo vse do leta 1969. Tedaj je bil ustanovljen pododsek AO PD Ljubljana-Matica, ki je štel osem članov. Sledili so redni treningi in zahtevni vzponi ter delovanje na ostalih področjih v planinskem društvu. To je bil čas prvih slovenskih odprav v Himalajo in ostala visoka gorstva. Na teh odpravah je aktivno sodeloval kot alpinist in zdravnik dr.Jože Andlovic, pobudnik organiziranega plezanja v prihodnjih letih na Goriškem. V sklopu priprav pred odpravami je opravil številne zimske vzpone in gore sistematično obiskoval najprej sam, kasneje pa so ga spremljali prijatelji iz planinskega društva. Sledili so poskusi obujanja alpinističnega odseka z organizacijo plezalnega vrtca na Čavnu. Starost udeležencev pa je bila previsoka za ustvarjanje temeljev. Leta 1975 se je dr. Andlovic spet odpravil v Himalajo, Cveto Hvala in Stane Sedej pa sta se udeležila začetnega alpinističnega tečaja v Vratih. Jeseni istega leta je bil že zasnovan prvi načrt za alpinistično šolo, ki so jo pod okriljem AO PD Ljubljana-Matica izvedli dve leti kasneje z vodjo dr. Andlovicem. Predavali so Cveto Hvala, Janko Žigon, Marjan Humar, Stane Sedej, Davorin Likar, Janez Železnik, Danilo Derman, Miloš Gregorič, Marjan Ličen, Drago Plesničar, in Boro Krivic. Iz šole je izšla perspektivna ekipa mladih zagnancev, med njjimi Pavel in Peter Podgornik, Tamara Likar, Jože Brezavšček, Ivan Rejc, Milan Velikonja. S tem pa so bili postavljeni temelji za nadaljni razvoj. Poleti leta 1977 so člani alpinistične sekcije organizirali prvi plezalni tabor pod Lepim Špičjem, ki je ob pomoči kobariških in bovških plezalcev lepo uspel. Udeležili so se tudi plezalnega tabora takratnega bovškega akademskega alpinističnega odseka na planini Zapotok. Konec leta 1977 sta brata Podgornik opravila alpinistični izpit pred komisijo iz vrst članov AO Ljubljana-Matica, istega leta jima je sledila Tamara Likar in postala prva alpinistka nastajajočega novogoriškega odseka. Konec novembra so ponovno začeli z alpinistično šolo. Vodil jo je dr. Andlovic, tehnični vodja pa je bil Marjan Humar, ki so ga tudi izbrali za načelnika alpinistične sekcije. Na ustanovnem občnem zboru 6. januarja 1978 so s sprejemom novih alpinistov ustanovili alpinistični odsek, saj so bili izpolnjeni potrebni pogoji. Načelnik je postal Marjan Humar.

Kronološki zapis dogodkov po ustanovitvi:

1979

–    Več zimskih vzponov in pristopov

  • Brata Podgornik postaneta alpinistična inštruktorja
  • Plezalni tabori v Kamniških Alpah, pod Špičjem (z alpinisti iz Jezerskega) in v Paklenici
  • Organizira se izpite za alpiniste za domači in ostale primorske odseke
  • Jože Andlovic postane eden izmed prvih inštruktorjev za gorske vodnike v Nepalu (z Nejcem Zaplotnikom, Danilom Cedilnikom in Alešem Kunaverjem)

1980

  • Načelnik postane Peter Podgornik
  • Tamara Likar sodeluje na Alpiniadi v Romuniji
  • Opravljenih več vzponov v tujini (Breithorn, Lyskam, Matterhorn, skupina Mont Blanca, Dolomiti)
  • Brata Podgornik vodita začetni in nadaljevalni alpinistični tečaj črnogorskih plezalcev v Prokletijah
  • Andlovic sodeluje v italijansko-nepalski odpravi Everest 80

1981

  • zimski prvenstveni vzponi
  • Brata Podgornik sodelujeta na 8.JAHO. Peter omrzne na višini 7000 m, Pavel pa sodeluje v navezi za vzpon na vrh. Obrnejo na višini 8250 m
  • Tamara Likar postane alpinistična inštruktorica
  • Tamara Likar in Pavel Podgornik sodelujeta na alpiniadi v Romuniji

1982

  • Prva primorska alpinistična odprava v Ande(brata Podgornik, Tamara Likar, Jože Andlovic). Tamara se kot prva ženska povzpe na Aconcaguo preko vzhodne stene po Poljski smeri. Prvenstveni vzpon čez južni steber J vrha Aconcague.
  • Novi alpinisti: Milan Velikonja, Leon Markič, Marko Gasparič, Igor Badalič, Simon Bizjak
  • Brata Podgornik sprejeta v GRS Bovec
  • Nesreča v steni Malega Koritniškega Mangarta. V vremenskem preobratu izgubita življenji Pavel Podgornik in Tamara Likar. Ob koncu avgusta Peter organizira plezalni tabor v spomin nanju v ostenju Malega Koritniškega Mangarta in Vevnice. Tabor postane tradicionalen z mednarodno udeležbo.
  • Peter vodi nadaljevalni alpinistični tečaj v Makedoniji

1983

  • Peter sodeluje na ogledni odpravi v skupini Kangčendzenge
  • Vilko Batistič in Igor Pušnar sodelujeta na vojvodinski odpravi v Turčijo in Iran
  • Peter vodi nadaljevalni alpinistični tečaj v Sičevu (Srbija)
  • Orlova smer v Z steni Krna (Peter Podgornik in Alojz Fon-Huljo)

1984

  • Peter Podgornik z raznimi soplezalci in ob pomoči Francija Savenca in Tineta Miheliča sodeluje pri prvi izdaji plezalnega vodnika po stenah nad mangartskimi jezeri
  • Peter se udeleži mednarodne alpinistične odprave na Grenlandijo
  • Peter spet vodi nadaljevalni alpinistični tečaj v Sičevu

1985

  • Peter podgornik se udeleži odprav v S steno Kangčendzenge in Jalung Kang-a, odprave v Kando, Yosemite in Patagonijo. V Cerro Torreju nastane Peklenska diretissima.
  • Vilko Batistič sodeluje kot zdravnik pri tržaški slovenski odpravi na Južno Anapurno
  • Milan Velikonja vodi zimski alpinistični tečaj srbskih alpinistov v Prokletijah

1986

  • Vladimir Slamič opravi vzpone do VIII. težavnostne stopnje
  • Peter Podgornik sodeluje v italijanski odpravi na Grenlandijo
  • Milan Velikonja in Mirjam Bizjak se udeležita odprave v Perujske Ande (Alpamayo)

1987

  • Manj delovanja v klasičnem alpinizmu. Alpinisti več športno plezajo, vseeno nastanejo nove smeri v domačih gorah. Pleza se še v Italiji in Španiji.

1988

  • Odseku se pridružijo trije alpinisti – drežniški samorastniki
  • Odsek izvede dva spominska tabora
  • Mednarodno tekmovanje v prostem plezanju (kanjon Bele pri Vrhpolju)
  • Zbor primorskih alpinistov

1989

  • Trije člani odseka opravijo sodniški izpit za prosto plezanje in sodelujejo kot sodniki, postavljalci smeri in vodje tekmovanja na večini tekem po Jugoslaviji
  • Državno prvenstvo na umetni plezalni steni (Police v Ajdovščini)

1990

  • Peter Podgornik pleza z Matjažem Ravhekarjem novo smer v Fortallezi (čilenska Patagonija). Zaradi zdravstvenih problemov obrneta. Smer mesec kasneje dokončata prijatelja Marko Lukič in Miha Praprotnik
  • Med mladimi plezalci izstopa Zoran Skrt s številnimi vzponi in težkimi smermi v navezi in sam

1991

  • ponoven zagon klasičnega alpinizma
  • izguba treh alpinistov: Jože Vidmar, Zoran Skrt, Alojz Fon-Huljo
  • Iztok Ipavec in Robi Rot preplezata prvenstvene smeri v Turčiji
  • Peter Podgornik se s Pavletom Kozjekom odpravi pod južno steno Aconcague. Zimski vzpon preko stene prepreči bolezen soplezalca že na dostopu.
  • Peter Podgornik spleza novo smer v Cerro Adele (Patagonija)

1992

  • Peter Podgornik in Jože Šerbec poskusita pozimi preplezati novo smer v južni steni Cerro Torreja. Zaradi nevarnosti plazov pravočasno obrneta.

1993

  • Vzponi v ožjem delu evropskih gora
  • Marko Likar spleza v plezališču Lijak smer z oceno IX+

1994

  • Veliko zimskih vzponov opravita predvsem Peter Štefančič, Iztok Ipavec in Robi Rot
  • V Franciji uspešno plezajo Zlatko Koren in Milan Velikonja ter Peter Podgornik s Filipom Bencetom.

1995

  • Več prvenstvenih smeri v naših gorah. Pleza se v Italiji, Franciji in na Hrvaškem

1996

  • Odprava v Ande pod vodstvom Milana Velikonje. Vzpnejo se na Pisco (5900m), ostale vzpone pa jim prepreči slabo vreme
  • Odprava v Kanado in ZDA. Vsaka naveza prepleza več ko 35 daljših smeri
  • Iztok Ipavec opravi nekaj težkih vzponov v domačih gorah in Dolomitih
  • Podgornik sodeluje pri izdaji drugega plezalnega vodnika po stenah nad Mangartskimi jezeri

1997

  • Zlatko Koren in Iztok Ipavec preplezata Mrtvaški prt (Grandes Jorasses) in Ginatov kouloar (Les Droites)- prva ponovitev v zimskih razmerah
  • Odprtje plezalne stene v društvenih prostorih

1998

  • Odprava v Ande (Iztok Ipavec in Vesna Ličen). Ipavec smuča z vrha Pisca in iz sedla med J in S Vallunarajem. Povzpne se še na Artesonraju in z ameriškim soplezalcem še na Alpamayo.
  • Zlatko Koren in Tanja šuligoj plezata v Franciji
  • Športno plezalni vzponi do IX. Stopnje

1999

  • Odprava v ZDA (Zlatko Koren in Tanja Šuligoj) Nad 20 smeri od 200 do 1000 m.
  • Odprava v Peru (Iztok Ipavec, Vasja Košuta in Simon Markočič) Opravijo več pristopov in dve prvenstveni smeri

2000

  • odprava v Patagonijo (Zlatko Koren in Klemen Mali). Splezata prvenstveno v SZ steni Marmoza in ponovita smer v Guillameju
  • Ponovitve smeri v Ortlerju, Lyskamu,…

2001

  • tabor v Val di Mellu
  • odprava v Peru (Mitja in Gregor Gleščič). Dosežeta vrh Huascarana in opravita več pristopov nad 5000 m.
  • odprava v Patagonijo (Vasja Košuta, Zlatko Koren, David Pehnec)Prvenstvena smer v Marmozu.

2002

  • Vasja Košuta se udeleži odprave v Himalajo.
  • Odprava v ZDA (Zlatko Koren, Tanja Koren, Gregor Blažič in Jernej Arčon)

2003

  • Več ponovitev v francoskih Alpah

2004

  • odprava v Himalajo na Dorje Lakhpa (Vasja Košuta, Jernej Arčon, Mitja Gleščič in Rok Stubelj). Zaradi slabega vremena odprava ne doseže cilja.
  • odprava v Karakorum (Zlatko Koren, Gregor Blažič in Vladimir Makarovič) Cilja ne dosežejo, izvedejo pa dve novi smeri.

2005

– večji alpinistični tabor v Chamonixu. Zaradi poslabšanja vremena, se preseli v Dolomite.

– prvi tek na Krnska jezera ob zaključku alpinistične sezone

2006

  • odprava v Peru (Jernej Arčon, Rok Stubelj). Opravijo prvenstveni vzpon v Carazu 1, osvojita Alpamayo, Pisco in dva vzpona čez steno Sfinge.

2007

  • odprava v Kalifornijo (Jernej Arčon in Rok Stubelj) Preplezata tehnično smer Mescalito v El Capitan-u.
  • Mitja Gleščič se udeleži odprave v Indijo. Uspešen vzpon na Satopanth.

2008

  • odprava v Peru ob 30. obletnici odseka. Udeleži se je 12 članov. Opravijo več vzponov, med katerimi je tudi prvenstveni vzpon na Chopiqalchi.
  • Peter Podgornik s soplezalci in prijatelji izda plezalni vodnik po stenah nad Mangartskimi jezeri

2009

  • Jernej Arčon in Rok Stubelj se odpravita v Patagonijo. Splezata Supercanaletto (Fitz Roy)
  • Matic Obid in Rok Stubelj se odpravita v ZDA. Poškodba Roka. Matic pleza z različnimi soplezalci v Tuolumne Meadows, Half Domu in El Capitanu
  • Odprava v Maroko (Vanja Nastran, Maja Gregorič, Mitja Gleščič, Tomaž Cingerle, Mitja Mikuž, Jernej Arčon) Plezajo v Taghii in Todri

2010

  • Rok Stubelj, Jernej Arčon, Matic Obid sodelujejo na odpravi v Pakistan. Cilj sta stolpa Uli Biaho tower in Trango tower. Kljub slabemu vremenu splezajo več smeri, od tega dve prvenstveni.
  • Matic Obid je izbran za najperspektivnejšega alpinista

2012

– Rok Stubelj s soplezalcema v Patagoniji prepleza smer Ragni na Cerro Torre