Zima se še ni poslovila, zadnja pošiljka snega marsikje sploh še ni dokončno predelana. Vzpenjanje ob tovrstnih pogojih sicer ne povzroča večjih težav, sestopi pa so druga zgodba. Vsakič znova mi je žal, da v nahrbtniku ne nosim tiste plastične lopate (z lavinsko ne gre) in tako prihajam s ture vsakokrat premočena do kože. A če moram izbirati med tem ali pa vsakokratnimi poizkusi, do kje se mi bo ob naslednjem koraku vdrlo … potem je odgovor jasen.
Pretekli vikend smo se Iza, Rok in jaz zapeljali do planine Kuhinja. Od tukaj dalje peš v smeri planine Leskovca, kjer smo malo pred njo zavili po strmem, travnatem pobočju navzgor.
Nismo imeli prav točno določenega cilja, ker pa sta bili pred nami zgolj Leva in Desna grapa v Srednjem vrhu, ni bilo kaj dosti za izbirati. Vmes smo malo hodili, malo prečili, prečkali tudi skalni skok in naposled le končali v grapi in tudi na vrhu. Nad jezerom v Lužnici je imela Iza siesto, midva pa sva opravila še z eno grapo v Škofiču.
Sestop je bil na čase zabaven, dokler smo se uspeli »sankati«, vdiranje pa ni kaj prida zabavno. Na čase nam je pot zakrila megla, a smo se orientacijsko kar dobro znašli Kakorkoli, preživeli smo vsi, razen Rokovega levega čevlja – slava mu.
Danes sva se, sicer brez Ize (očitno ji udiranje ni všeč 😊), zjutraj zapeljala na Vršič. Grape sicer postajajo miksi – tudi izbrana z odločitvijo ni zaostajala. Skalni skok in simfonija praskanja z derezami po skali, kar za uvod. Nova, povsem nelagodna situacija zame. Prvi skok je po levi preplezal Rok, višji pa je počakal mene.
Vmes lepo zalita grapa, ki kar švigne mimo tebe. Mene je na srečo pri plezanju skoka pričakalo nekaj ledu, frendi so šli lepo v poke, vsekakor pa mi je bil precej siten prestop iz ledu v sneg. Brez praskanja tudi tokrat ni šlo.
Izhoda iz grape se je lotil Rok – kar čez opast, saj je led v desnem delu, kjer se tudi nahaja zadnji skok, izgledal že zelo tanek. In tak je tudi bil. Jaz sem se ga kot druga (udobno varovana) lotila točno tam čez, bi bilo pa to za prvega veliko bolj nevarno.
Malo izbijanja cokel in malo sankanja v dolino (tudi tokrat brez pripomočkov) in nekaj čez dvanajst sva bila pri avtu.