Gremo plezat Diretissimo jutri a? Gremo. Budilka naštimana. V soboto zjutraj budilko oba z Evo gladko ignorirava, Kaj češ, človeku pripada vsaj en dan v tednu, da spi malo dlje. Si pa uzameva dan malo bol na počasi in hitro je narejen plan B. Ob 15h se pricingava na Vršič, kjer je skoraj tako toplo kot doma. Še ovce iščejo senco po vseh možnih kotičkih. Ravno prav, saj je JV stena NŠG ravno padla v senco, v njej pa le ena naveza, ki abzajla iz smeri. Odločiva se da greva zaigrat na VIolinco. Zaigrava na prvo noto, temperatura odlična, ambient soliden, saj je na vršiču že kar prazno in umirjeno. Prvi raztežaj je zelo lep, dobro navrtan, edino na enem mestu sem malo pogrešal sveder. Drugi raztežaj po lažjem svetu do udobnega štanta, pa saj so bili ubistvu vsi res udobni. Sledi najlepši raztežaj, ki sicer na prvi pogled zgleda nekoliko platast, ampak, ko plezaš se ti sproti kar odpirajo luske, pa tudi stopi so kar dobri. Potem pa sledi spet lažji raztežaj do vrha stene. Sledi sestop do avta. Lepa smer, škoda, da je tako kratka.
Greva prespat v Lepeno, še prej pa skok na ohladitev v Lepenčico. Tokrat se pa odločiva da budlike le ne bova prespala. Ob 7h sva na izhodišču za bele vode. Vsa parkirišča so že kar zasedena (razen plačljivega) zato naju malo zaskrbi glede gužve v smereh. Po poti naju prehitijo še 2 navezi (ker je pač letos kondicija postavljena na stranski tir), na srečo ne grejo plezat Diretissime. Po 2h sva pod steno. V smeri je že naveza, v vrsti pa še 2. Na srečo so iskali vstop v nevem katero smer in tako sva midva lepo smuknila mimo njih. Prvi traztežaj te lepo ogreje, le skozi okno je malo podrt prehod. Še dobro, da je kot vlita poka za vijoličnega frenda ravno tam, tudi kaka jebica bi lepo pasala verjetno. Drugi raztežaj je detajl smeri. Lepa plezarija, le kakega mesta za postavitev varovanja več bi si lahko zaželel. Tretji raztežaj same šalče in ušesa, samo greš. Možnosti za varovanje na pretek, če imaš dovolj gurten ali podaljšanih kompletov. Sledita še 2 izstopna raztežaja na vrh smeri, ki se ne morata ravno kostati s preostankom smeri. Na vrhu sonce kar lepo pripeka, zato si ne uzameva preveč časa za lenarjanje in greva hitro (ko bi le) proti dolini. Začetek sestopa je kar lep, malo moraš poplezati, tako da ni ravno dolgčas. Potem pa prideš v tisto peklensko rušje. Če bi imeli kosilo v nahrbtniku bi se prav lepo skuhalo. Komaj čakava, da napolniva flaške z vodo, saj nama jo je že zdavnaj zmanjkalo. A ne le, da sva vodo pila, tudi kopala sva se v prav lepem tolmunčku. Zdaj pa je kar lažje nadaljevati pot do avta! Slik je bol malo, saj se nisva pustila motit v plezanju teh dveh lepih smeri. Jutri pa spet budilka 😟 .
Preprazane smeri:
Violinca 6a, 120m, NŠG
Diretissima V-/IV, 200m, Visoka polica
