V sredo popoldan sta se dva Soplezalca odpravila iz Ljubljanske kotline proti Zahodnim Julijcem z namenom preplezati Rabeljski slap. Centralni del slapu je izgledal precej tanek, zato sta se odločila za desno varianto (WI4+). Prvi Soplezalec, tisti z -4 dioptrije, je zagnano začel s plezanjem, zavit v 10 slojev oblačil. Med vrtanjem tretjega vijaka (oziroma prvega v vertikali) je začel pošteno švicat, zaradi česar so se mu debela očala tako zameglila, da ni videl več kot 2 cm pred sabo. Najprej si jih je še poskušal odstraniti, a je hitro ugotovil, da s tako dioptrijo vidi slabše kot pod vodo, zato je počasi poplezal dol in odvrgel odvečnih 5 slojev cunj. Medtem se je sonce že skrilo za vrhove, vzšle pa so čelne svetilke Black Diamond. Pomanjklivo oblečeni Soplezalec je v naslednjem poskusu, brez megle na špeglih, premagal tistih nekaj pokončnih metrov krhkega ledu.
Vsega skupaj sta Soplezalca do vrha smeri potegnila 3 raztežaje. Prvi je zahteval kar nekaj truda, saj je bilo precej težko vrtati solidne vijake v svečkastem ledu. V naslednjih dveh raztežajih je sledilo prekrasno nočno cruisanje po dramatičnih, sinje obarvanih lednih strukturah. Prvi abzajl sta naredila na navrtano sidrišče, do naslednjega sidrišča pa jima je zmanjkalo 5 metrov vrvi. Za foro sta se odločila, da bosta zadnji spust naredila na abalakov. Prvi Soplezalec se je lepo, sproščeno spustil, saj si je poleg abalaka pustil še backup vijak. Drugi je medtem opazoval in poslušal pokanje ledu na robovih lukenj, nato pa pobral vijak, zakričal nekaj nerazločnih kletvic in se malo manj sproščeno spustil na trdna tla.
Očala, led in puhovka ne gredo skupaj,
Soplezalec z očali
