Uroševa grapa in Pocarska smer – Alpinistični odsek Nova Gorica

Med prazniki sva z Rašičanom Jernejem izkoristila prednost visoke snežne meje, tako da sva se z avtom zapeljala na vrh Vršiča in se v instant načinu sprehodila do smeri. Prvi dan plezanja, še leta 2019, sva plezala Uroševo grapo v Nad Šitom Glavi, drugi dan novega leta pa Pocarsko smer v Grebencu Male Mojstrovke.

Uroševa grapa, IV/I-II, 250 m
Nizka količina snega je že takoj na vstopu v grapo poskrbela za zanimiv detajlček ob desnem robu vstopnega balvana.

Nadaljevanje je bilo lepo narejeno, tudi skok sredi grape, ki pelje skozi tunel.

V luknji pod največjim skokom na vrhu smeri sva se znašla takoj. Skok se lahko načeloma obide z obvozom po desni, kamor so peljale tudi sledi predhodnih plezalcev. Pod skokom sva imela precej mešanih občutkov, saj ta ni deloval najbolj mikavno, trma pa ni želela nadaljevati po lažjem obvozu. Začetek je potekal po suhi skali z nekaj zaplatami neuporabnega ledu, iz roba previsa oz. izstopa iz detajla pa je visel masiven, zelo privlačen kos ledu. Odločil sem se, da bom v detajl zarinil samo, če mi v uspe urediti zanesljivo varovanje. Na srečo je v strehi luknje kompaktna poč, kamor sem namestil dva večja frenda. Banzai!

Ko je cepin zaškripal v ledu na robu previsa, sem se uspel postaviti v širok razkorak in se v špagi zmantlati v položnejši svet, kjer je bil sneg nepredelan, zaradi česar se na cepine ni bilo preveč modro vleči.

Z vrha grape sva nadaljevala na vrh Male Mojstrovke po Desni grapi. Sestopila sva po Pripravniški grapi in spotoma preverila razmere v drugem delu Pocarske smeri. Vhod v žleb je bil zalit z zelo vabljivim, kompaktnim snegom. Misli na razmere v Pocarski smeri nama niso dale miru, zato sva se čez par dni ponovno prikazala na Vršiču.

Pocarska smer, IV/IV, 200 m
Napoved po močni temperaturni inverziji naju je prislila, da sva v smer vstopila zelo zgodaj. Prva dva raztežaja sta bila zalita z “betonom”, zato sva do glavnega žleba v drugem delu smeri plezala nenavezana. Naslednji trije raztežaji so ponudili dobre razmere, tu pa tam je iz snega tičal kakšen sveder.

V četrtem raztežaju se je sneg spremenil v nadležen in neuporaben stiropor. Pokončnejša plata na izstopu je bila prekrita s krhko snežno skorjo, katero je bilo potrebno najprej pretolči, da je odletela v globino. Šele nato so se v plati razkrili redki hooki. Na srečo so tam svedri zelo na gosto navrtani, tako da sva lahko tistih nekaj metrov sproščeno potoolala. Izhod iz smeri je bil bistveno manj prijeten kot praksanje navrtane skale. Najtežje mesto je sledilo nekaj metrov nad zadnji svedrom, kjer sem se moral iz vertikale povleči na slepe hooke, za katere so se okli zatikali globoko pod pršičem.

Tudi tokrat sva sestopila po Pripravniški grapi, ki je bila že pošteno dotolčena, saj je videla več prometa kot normalka. Neidealne razmere so ponovnoma zagotovile zanimivo plezanje.

Srečno in zdravo 2020!