1. zimska vaja 2019/20

Prva (zimska) in zadnja vaja letos!

Vodja šole se je odločil letošnjim tečajnikom za konec leta podariti prav posebno darilo – naj začutijo kako je zmrzovati pozimi v hribih.
Vodja vaje (ki je bil tokrat sam načelnik) je zbral še natanko deset ljudi, vaje pa se je udeležilo vseh 14 tečajnikov. Kasneje so se nam pridružili še Zlatko, Tanja, Katarina in Fiona.
Ampak, začnimo vendar skoraj na začetku, torej v Bovcu na kavi. Ta je pripomogla k spremembi našega prvotnega cilja pod Mangartskim sedlom, saj smo se zedinili, da bo sneg tam najbrž previsoko. Usmerili smo se torej proti Nevejskemu sedlu, kjer smo sicer pričakovali, da bo sneg ravno tako visoko, a se vsaj pot vzpenja bolj strmo.

Na parkirišču smo se pripravili, obuli, razdelili še preostalo opremo, in se najprej naučili kako se preizkusi delovanje žoln. Nato smo se odpravili, a nas je, še preden smo sploh dobro stopili na sneg, ustavil policaj. Ko je povedal svoja opozorila in se obrnil stran smo se končno začeli vzpenjati.

Tako so na svoj račun prišli vsi zagovorniki tega, da je treba na zimski vaji hoditi vsaj eno uro. Ne glede na vse pa je bilo vreme sončno, brez vetra, sneg pa mehek, tako da smo se (poskušali) naučiti gaženja po snegu in hoje v koloni.

Na primernem mestu smo se tako utaborili, napravili nekaj različnih postaj, nato pa so se tečajniki izmenjevali. Vadili smo gibanje naveze in varovanje v snegu, zaustavitev zdrsa, iskanje zasutega v plazu, ter prerez snežne odeje.

Sneg za vajo ni bil najboljši, saj je bil premehek za zdrs, imel zgolj 2-3 plasti za prerez (zgornja plast je imela čez meter), a smo vseeno vsaj videli kaj nas čaka po novem letu.

Čas je hitro mineval in komaj so bili vsi skozi vse postaje smo že hodili proti avtu. Navzdol je šlo precej hitreje in bolj zabavno, saj smo velik del poti lahko oddrsali ali se kotalili po snegu.

Vtisi:

Naša četica je urno zakorakala na prvo zimsko vajo. Prve pol ure nas je pošteno prezeblo. Ko smo preklopili v akcijo, pa nismo več čutili niti snega v hlačah. Vadili smo zaustavljanje s cepinom ter navezo. Navdušeni smo bili nad nerodnimi padci. Najbolj nadarjeni so izvajali že prave akrobacije z glavo navzdol. Preko različnim metod smo se prepričali, da je območje kjer se nahajamo plazovito. To dejstvo nam je podalo motivacijo pri vaji z žolnami. Če gospod Božiček to bere, ga prosim naj nam priskrbi zimo. Hvala.
Kim


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.