Tekmovalno turno smučanje

Da ne bo samo iskanja dobrega snega, nezvoženih flank in lepih pobočij pršiča, sem se letošnjo zimo odločil, da poskusim nekaj novega. Tekmovalno turno smučanje, zelo malo poznan šport, za katerega do par let od tega še sam nisem vedel za obstoj. 

Udeležil sem se štirih tekmovanj: 

Vertikal Zoncolan, nočna tekma samo v vzponu po smučišču, 860m vzpona, 4km dolžine, zaključil s časom 44’55”.

Vertikal Varmost, nočna tekma samo v vzponu po smučišču, 830m vzpona, zaključil s časom 43’33”.

SellaRonda Ski Marathon, nočna tekma v dvojicah, 2700m vzpona in 38km, skupno 9 menjav, vse po smučiščih. S sotekmovalcem in bratrancem Paveljem sva si za cilj zastavila samo zaključiti dirko, kar zaradi dežja, sneženja in ledu na progah ni bilo prav tako preprosto. Krog sva kljub vsem težavam sklenila v 5h6’13”.

Scialpinistica Monte Canin, individualna tekma, 2000m vzpona in 18 km dolžine, 3 peš odseki, 6 vzponov in 6 težkih spustov, skupno 15 menjav. Trasa te zgodovinske tekme je potekala izven urejenih smučišč zato je bilo treba po pravilih imeti s sabo vso nujno opremo, od lavinskega trojčka do derez in samovarovalnega kompleta. Moj čas je bil 2h58’52”. 

Zelo sem vesel, da sem poskusil to novo disciplino. Videl sem spet stare prijatelje iz obdobja mojega kolesarstva, spoznal nove ljudi in se naučil veliko stvari. 

Zahvaliti se moram bratrancu Pavelju (Paolo Laurencic), da me je zvlekel v ta šport in da me je večkrat zgodaj zjutraj ali pozno popoldne vozil s sabo na treninge. Sam gotovo se ne bi tega lotil. Ni enostavno se s tem ukrvarjati, ko živimo najmanj eno uro vožnje stran od snega, zato hvala tudi punci Andrejki za pomoč pri organizaciji časa, dneve v koči v Žabnicah in za vso opremo.