Tabor Canazei avgust 2026

Zadnji vikend v avgustu smo si člani odseka rezervirali za tabor v Dolomitih. Potem pa so prišle službene obveznosti, poškodbe, ne najbolj perfect vremenska napoved, itd.

In ostali smo trije; Mitja M., Rok K. in jaz.

Na pot smo se odpravili v četrtek popoldan, da smo se v petek zbudili naspani in spočiti. Zjutraj je padlo še nekaj kapelj dežja, kar smo hitro izkoristili za dodatno polnjenje bateriji ob kavi. Passo Pordoi je bil naše izhodišče za smer Via Maria. Sprva nas močan veter ni ustavil pri plezanju. Nekje na polovici smeri pa smo ugotovili, da veter odnaša kamenje ravno tja, kjer bi morali nadaljevati s plezanjem. Zato smo se odločili, da s plezanjem zaključimo. Pri abzajlu seveda ni šlo čisto brez zapletov, kljub temu pa smo se hitro znašli pod steno.

Pred nočnimi padavinami je bilo dovolj časa za kopanje v tolmunu pod slapom, večerjo in postavitev šotora.

V soboto zjutraj se nam ni nikamor mudilo. Stena se je morala posušiti, mi pa smo v miru pozajtrkovali, napolnili vodo, rešili sudoku/igrali šah in nepričakovano hitro rešili še manjše tehnične težave z avtom. Končno smo se podali v izbrano smer Piccola Micheluzzi v Piz Ciavazes. Uspelo nam je preplezati obe polovici smeri. Prvo polovico v Rokovem vodstvu, drugo pa v mojem.

Tudi to popoldne smo se osvežili v hladni vodi tolmuna, ob večerji pa zakurili ogenj, kot se za pravi tabor spodobi. Dež je bil pozabljen in spali smo na prostem.

V nedeljo se je Rok odločil, da bo podrobneje raziskal okolico Passo Sella. Jaz in Mitja pa sva se odpravila v smer Via Rossi-Tomasi v Piz Ciavazes. Mitja je smer poznal že od prej in lahko se strinjam, da ponuja lepo plezanje. Meni je manjkalo le nekaj (oz. dosti) poguma.

Pot domov je bila vroča. Predvsem zaradi nedelujoče klime. Tudi, ko smo smo se želeli na postanku malce ohladiti je moški del ekipe zagledal tako lep razgled, da jima je postalo še bolj vroče, kot prej v razgretem avtu.

Skratka, vse smeri, ki smo jih plezali, so nas nagradile s kvalitetno skalo, dobrimi oprimki in stopi ter prijetnim plezanjem. Na taboru ni manjkalo smeha, dobre glasbe, hladnih tolmunov, težav z avtom, iskanja zobne ščetke, pouštra in lastnice elastike ter lepih razgledov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja