V nedeljo (16.6.) se je, po vec kot mesecu premora, naveza Mikuz – Mirt spet odpravila plezat daljse smeri. Pravzaprav sva bila ze v soboto ob 6h v nizkem startu iz Solkana, a naju je mocilo ze na parkiriscu, tako da sva se odlocila, da greva nazaj domov spat, ob neki normalni uri pa sva se odpravila na Gradisko turo. Popoldne sva se odlocila, da vseeno poskusiva sreco in se zvecer odpeljala v Lepeno. Tam sva srecala tudi navezo bratov Kodermac, ki se je naslednji dan odpravljala v Beljaski stolp (Campanile di Villaco). Ker sva bila naveza M.M. sila lena, sva se odlocila, da greva na isto lokacijo, le kaksno drugo smer.
Bivak se stoji, sli pa smo preveriti tudi ponudbo Doma Klementa Juga. Strokovno smo ugotovili, da je zadovoljiva in bomo se sli. Tam okrog sta se potikala tudi Mare in Jana, a se nam na zalost nista pridruzila, tako da smo bili primorani sami popiti vse pive.
Naslednje jutro smo (spet ob neki nenormalni sesti zjutraj) napolnili zelodcke in se odpeljali proti Rajblju. Po krajsem dostopu smo bili pri koci Corsi, kjer smo si zaceli ogledovati smeri. Naveza V-V je ze prejsnji dan nastudirala in izbrala smer Via Weiss IV/III, 350 m, midva pa sva si vzela se dvajset minut za premislek. Na koncu sva ugotovila, da je vecina smeri:
a) Pretezkih
b) Prekratkih
c) Ima dostop po sneziscu navkreber
Tako sva plezala nekoliko levo od Vie Weiss in se ji na sredini prikljucila. Plezanje po v redu skali, sidrisca so navrtana, vmes se najde tudi kaksen klin. Na vrhu sva pocakala se prijateljsko navezo, ki je kmalu prisla do nas. Skupaj smo, po relativno v redu poti, sestopili spet proti avtu. Pri tem smo se drzali Jernejevega reka Eh, kaj bi hodili po vseh teh ovinkih, bomo rajsi malo krajsali, a?
Kot vedno nas je bliznjica po daljsi poti pripeljala do avta. Sledila sta pivo in cips, ter postanek za hrano v Cezsoci.
Cestitke gredo Vasji, ki je plezal svojo prvo daljso smer.