Pale di San Martino, Campanile del Centenario, Via Bandus (V+/IV, 250m)

Kot se za konec junija spodobi, sva M & J prejšnji podaljšan vikend koristila star dopust v Dolomitih, tokrat v obsežni gorski skupini Pale di San Martino. Vremenska napoved je bila za prve dni zelo slaba, zato sva Quechuo pustila doma in v zadnjem trenutku rezervirala apartma. Najcenejšo (ne zares poceni) nastanitev sva dobila v turističnem kraju San Martino di Castrozza. Dva mrzla deževna dneva sva izkoristila za izpopolnjevanje znanja Italijanščine in geografije, saj sva vodniček in zemljevid preučila skoraj do črke natančno.

Povzetek: območje nudi ogromno možnosti za plezanje, od visokih in strmih sten do krajših vzponov na številne stolpe. Njihova glavna skupna značilnost je, da ob pogledu iz balkona stene delujejo neverjetno blizu, v resnici pa so dostopi dolgi in naporni. V vodničku so dostopi opisani od najbližjega bivaka ali rifugio-ta, do katerih pa iz doline potrebuješ nekaj ur hoje ali pa nekaj 10eur za žičnico. Najvišji vrhovi se namreč ponašajo z več kot 3000 m nadmorske višine. Prebrala sva, da se prvi vzponi v poletju najlaže opravijo v stenah nad dolino Val Canali, ki leži niže, zato tam sneg še najhitreje skopni. Nasploh je dolina primerna tudi za  manj ambiciozne, saj je do koče Rifugio Treviso cca 40min nenaporne hoje, v njeni bližini pa se najde kar nekaj obljudenih in zato opremljenih krajših smeri.

Zaradi slabe napovedi sva prvi dan dolino dodobra raziskala in se nato obrnila, v ponedeljek pa sva končno splezala smer Via Bandus (V+/IV) na stolp Campanile del Centenario, ki je od koče oddaljen še slabo uro in pol hoje. Naši precizni zahodni sosedje so dostop označili z rdečimi pikami (pripeljejo do pod stene), vstop v smer dodatno označuje možic. Sidrišča opremljena (klini), najde se nekaj vmesnega varovanja. Največjo težavo v smeri predstavlja kamin v tretjem raztežaju (V+), kjer pa so možnosti za varovanje dobre (meni je zmanjkalo opreme :D). Sidrišča za spust so navrtana, četudi bi se našel trentarski prehod za peš sestop.

Kljub temu da sva v celem dopustu splezala le eno smer, sva se nad Palami navdušila, saj je možnosti ogromno, gužve pa nobene (vsaj zaenkrat). Baje greva še!

Jana

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja