Z Rokom sva se v torek proti večeru odpravila iz Planice v Tamar.
Pri koči sva si nalila vodo in v trdi temi nadaljevala pot proti steni. Ležišče pod bukvijo je bilo kar udobno. Ko se je noč umirila, je prišel do naju gams, da preveri, ali so vsiljivci na njegovem teritoriju nevarni. V svarilo je ostro zažvižgal in odbrzel stran.
Vstop v smer sva našla brez težav. Prve tri raztežaje sva odplezala hitro in obetala se je lepa plezarija. Nato se je malo zapletlo. Rok bi moral četri raztežaj nadaljevati precej proti desni, vendar je Mihelič napisal, da greš le nekaj korakov desno in nato navzgor. Rok se je tega držal in je potegnil svojo težjo varianto.
Sledila sta dva težja raztežaja v ne preveč dobri skali in kar nekaj oprimkov je letelo mimo mene. Še dobro, da Rok vse spleza.
Po treh raztežajih variante sva prišla nazaj v smer, vendar sva ob tem izgubila tudi veliko časa.
Iz kotanje se nato nadaljuje lahko plezanje proti levi in navzgor do kamina. Kamin je gosto nabit s klini in če vse uporabiš, ti sigurno zmanjka sistemov. Nad kaminom je še malo plezanja in konec smeri.
Pred nami je bil še zelo dooooolg sestop. Rok je bil hitrejši, zato je šel naprej in je stvari iz gozda prenesel na pot, kjer me je v temi čakal. Oprtala sva si težke nahrbtnike in nadaljevala proti avtu.
Nataša
