Ker je bila napoved za zahodne kraje nekoliko slabša, sva z Natašo odšla v Kamniške Alpe, natančneje v Z. steno Planjave, smer Kratkohlača, V-/IV, 310m.
Na dostopu sva morala riniti skozi ruševje. Mihelič sicer pravi, da gre za uhojeno pot, ki zavije desno od balvana Kramarice, ampak iz izkušenj lahko poveva, da vsaj dandanes nima več prav. Predlagava dostop po melišču, nanj se lahko zavije na travniku takoj nad Pastirji.
Prva dva raztežaja (IV, I) sva odplezala nenavezana (lažje plezanje po še kar skali in travi), nato pa smer pride na široko polico. Tu pa se je najina Kratkohlača končala, saj sva začuda zgrešila in najverjetneje prišla v smer Žuli njen pes (V+), ki je neka varianta prej omenjene smeri.
Gre za zelo lepo plezanje po plošči ob zajedi (priporočava kakšnega velikega prijatelja, št. 1+, saj je vmes le en klin). Po nekje 10m lahko iz smeri zaviješ desno (klin), kjer sem se moral elegantno spraviti čez kakšen meter in pol rahlo previsne, zračne prečke s slabimi stopi, a dokaj v redu oprimki. Opcija je tudi naravnost po poči, ampak bova to prepustila Aleksu, ki je natreniral to tehniko.
Nadalje nam smer postreže še s položno plato z malo oprimki, kjer se je potrebno naložiti in vstati na eno nogo.
Nato pa uživancija do vrha (max. IV).
Ko prispeš na vrh te čaka še prehod skozi okno (težko vidno preden prideš do njega). Tu pa lahko hodimo do markirane poti, lahko pa plezamo. Oz. če citiram Miheliča: Od tod je možen lahek prestop levo iz stene, kar se precej prakticira. Pa je škoda, saj se smer nadaljuje še dva raztežaja v prijetnem plezanju po stopničastem grebenu (III-IV), ki zgoraj preide v drnaste strmali, kjer trčiš na markacijo.
Po takem opisu sva se seveda odločila, da odplezava še ta zadnji košček, ampak sem ga verjetno zgrešil, saj sem plezal po zanimivi a kar psihozni poči, v kateri ni bilo nič varovanja (ocenil bi s V). Original smer gre verjetno po desni strani okna (III-IV). Potem imaš še en lažji preskok iz enega grebena na drugega, nato pa še hoja do vrha (II).
Smer mi je bila izredno všeč, lepa plezarija po večinoma dobri skali, ne tako dolg dostop (če parkiraš na Jermanci), tako da, priporočam vsem.
PS: Če boste šli original Kratkohlačo, midva sva verjetno zgrešila na prvi polici – smer verjetno nadaljuje nekoliko bolj desno po seriji kaminov in poči.
Rok.
