V nedeljo smo se Rok Mirt, Erik Pavusa (AO Lj Matica) in Iza Abramič odpravili v uspešnico lanske zime, Bogovsko grapo (90°/70°, 600m) v Šplevti. Iz opisov je bilo razbrati, da gre za lažjo, tečajnikom primerno grapo z dvema skokoma in božanskimi razgledi – to nas je prepričalo.
Malo pred sedmo zjutraj smo odrinili iz Zadnjice. Po približno uri hoje se je pred nami odprl lep razgled na modro nebo, zasnežene vrhove, na levi se je dvigal Pihavec.. Ajej, moral bi biti na naši desni! (Nej gre u rit use skupi.. in smo šli nazaj proti Zadnjici). Malo pred deveto uro smo tako spet začeli dostop, tokrat po markirani poti na Kriške pode. Razen par plazovin je pot kopna kar visoko, vmes se je možno odžejati z ledeno mrzlo vodo (sicer so naši želodci naslednji dan malo protestirali).
Pričakovanega skoka ob vstopu v grapo ni bilo, čakalo nas je samo širše snežišče in mehek sneg. Po nekaj metrih sta Rok in Erik na desni opazila krajši skok, vendar je bil ob bližjem pogledu led pretanek, tako da smo nadaljevali z gaženjem. Razmere so ostale enako slabe tudi v zgornjem delu, kjer grapa postane ožja in bolj pokončna. Par deset metrov pred izstopom nas je razveselilo sonce, končno malo pikanja po trši podlagi in po 2:20h smo se že martinčkali na vrhu. Nedotaknjeni belini smo dodali stopinje in sestopili proti Kriškim podom, kjer sta se R&E preizkusila v plezanju previsov nad jezerom, nato pa pohiteli proti avtu (in polenti in pici in jabolčnemu bureku).
Grapa je letos precej zalita in težav ne nudi, smo se pa potrudili in naredili stopnice, tako da bodo noge morebitnih ponavljavcev manj boleče :).
Polenta 
Golaž 
Stopnice 
Jabolčni burek 
Happy 3 friends 
Detajl 
Izkušeni alpinist