Že već let sem jo želel plezati, a na odseku (razen izjem) smer velja za težko, takšno, na katero se je potrebno pripravljati celo leto. Zato sem vsako jesen nekoliko cincal, pa tudi soplezalce je malo težje najti, čeprav se jih je nekaj javilo.
V četrtek me je poklical Zlatko (Koren op. a.) in vprašal, če bi šel v soboto kaj plezat v hribe. Imel sem sicer v planu že nekaj drugega, a sem se vseeno odločil, ko je omenil južno steno Jerebice. Dogovorila sva se za smer Sivi ideal (VI/V, 450m), in v soboto ob sedmih sva že sopihala proti steni.
Dostop ni predolg, je pa kar strm. Šele ob vznožju stene se zares vidi kako imenitna je. Res škoda (ali pa ne), da ni bolj obiskana. V jesenskih dneh nudi plezanje v topli skali in odličnem ambientu, uro vožnje stran.
Vstop je težko zgrešiti, saj je potek smeri logičen. V zadnjih petnajstih letih, odkar je bil Zlatko nazadnje v smeri se je pojavilo cel kup klinov, tako da je skoraj v celoti opremljena. Varovala sva se večinoma s metulji (imela sva celo 4ko, ki sva jo večkrat uporabila), tu pa tam je bilo potrebno zabiti kakšen klin (na zadnjem sidrišču je bil en klin že zelo zanič), ostalo pa je že tam.
V spodnjem delu je smer zelo kompaktna, išče logične prehode, kasneje pa poteka ves čas po markantni zajedi in je skala le še malo boljša od povprečja. Nekaj metrov smeri je bilo mokrih, a je Zlatko vseeno brez većjih težav prišel čez.
Nisva bila med najbolj hitrimi, a vseeno sva z njo opravila ko je bilo sonce še visoko.
Za vse dvomljivce, ki verjamejo govoricam: smer ni noben “bavbav”, nima nobenih dolgih padcev, težavnih mest brez možnosti varovanja, težka je prav enako kot ostale smeri takšne težavnosti. Nobenega razloga ni, da bi se je bali! Vseeno gre za pravo turo, daljši dostop, dolg sestop, ponuja konstantno plezanje, potrebno je postavljati varovala, kar zadnja leta postaja vse manj mikavno…
Kot zanimivost, brata Podgornik sta jo splezala decembra 1979, v gojzarjih, in z vmesnim bivakiranjem.
Glede na to da nisi navedel ali sta plezala izmenjaje ali ne, nevem kaj si mislil z govoricami o bab bav smeri…..sploh če jo plezaš večino kot drugi v navezi???….je komentar precej subjektiven….smer je lepa oz. ena lepših v celotnih julijcih….zahteva pa dobro mero uplezanosti….jo priporočam vsakomur ki suvereno pleza šesto stopnjo…..iz tvojega zapisa se pa sliši tkole:…dejte no ferajnovci….kaj cvikate, to samo greš… jst sm jo zlezu…..
…..tko da če že seješ svoj “pogum” vsaj navedi kako je bla splezana da bo slika bolj objektivna za tiste ki verjamejo v bab bav…..jst ne sm jo zlezu 3krat,vseeno čestitke obema,lp Mili
Hvala za komentar.
Plezala sva izmenjaje, vsak po 4 raztezaje, prosto.
Nikakor ni bil moj namen samohvala (se dobro zavedam kako nizko sem s svojim nivojem :)) ali pa podcenjevanje smeri. Ze odkar sem prisel na odsek se o smeri, oz. kar celotni steni govori kot o zelo zahtevni turi, namenjeni le najboljsim na odseku. Verjamem, da vcasih ni bilo tako in ste take smeri lezli kot za salo, ampak kot si lahko prebral, trenutno temu ni tako. Vsaj jaz sem dobil tak obcutek.
Zato je moj zapis misljen predvsem kot spodbuda ostalim, ki morda oklevajo podobno kot sem sam (poznam vec kot enega). Kot napisano, res skoda, da se smeri in stene drzi tak sloves in zato ni bolj obiskana.
Jst sm razumel kot spodbudo 😉 Čestitke obema!