Krobath-Metzger, V, 600m

Iz tabora v Chamonixu z AO Rašica (več o tem naslednjič) nas je predčasno spodila hladna fronta, zato sva se z Jernejem R. takoj po moji vrnitvi dogovorila, da greva v nedeljo plezat “Miss Julijcev” oziroma Krobath-Metzger v Trbiško Krniško špico. Na izhodišče sva prišla vsak s svojega konca, zato sva se odločila, da ne bova komplicirala s kolesi za lažji dostop po zaprti cesti in sva raje en avto parkirala pod Belimi vodami, z drugim pa sva šla do začetka doline Mrzle vode. Baje da ga je bolje pustiti na izhodišču za kočo Corsi. Med 10 kilometrov dolgim dostopom je megla iz naju črpala motivacijo do vztrajanja v takšnih pogojih. Ko sva prišla do bivaka Carnizza di Riofreddo, sem na hitro nadoknadil nekaj izgubljenega spanca, medtem ko je Jernej občudoval bivak. Tako sva ob 12. uri kljub vztrajni megli zarinila v smer z idejo, da če se ne ščisti, bova pa abzajlala. Na srečo se je zjasnilo, ravno ko sem se boril s slovitim, ozkim in mastnim kaminom v tretjem raztežaju. Mastna skala in groteskno vzdušje me nista preveč motila, problem je nastal, ko sem se zagozdil na podoben način kot uboge, zagozdene skale, katere danes služijo le za urejanje vmesnega varovanja. S prijaznimi besedami in dobro voljo se mi je le uspelo kasneje iztakniti, enako taktiko je ubral tudi Jernej, ko je poleg sebe branil še oba ruzaka pred kaminovo agresijo. Miss Julijcev nam je svojo lepoto razkrila šele dva raztežaja višje z odlično skalo v popolni izpostavljenosti. Ko je strmina popustila, sva se razvezala in tekla proti vrhu. Izkazalo se je, da sva prišla na predvrh, kjer je sledil abzajl v žleb pod pravim vrhom. Ker si noben od naju ni natančno ogledal, kje poteka sestop v Bele vode, sva iz škrbine udarila po zračni liniji proti bivaku Gorizia, kjer sva hitro naletela na urejena sidrišča za abzajle po sestopni smeri med Veliko Lojtrico in Trbiško Krniško špico. Sledil je še prijeten sprehod po dolini Belih vod, #strong kava pri avtu in mukotrpna vožnja do Ljubljane (#stayawakeifyoucan).

Lep pozdrav,

Alex