Slapovi nad Drežnico in v dolini Tamar

V nedeljo, 20. 1., sva šla z Miho Kendo (AO Bovec) pogledat razmere v slapove nad Drežnico. Najprej sva se podala pod Dušanov slap, ki je bil že na samem vstopu popolnoma suh, nadaljevanje tudi ni bilo videti najbolj obetavno. Odločila sva se, da greva raje na šetnjo skozi levo in desno grapo, kjer se nama je pridružil še Tilen Rakušček (Soški AO). Obe grapi sta bili lepo plezljivi z nekaj zabavimi zaledenelimi skoki – v glavnem optimalni smeri za učenje prvih korakov v ledu.

V četrtek, 24. 1., sva se z Juretom Lebanom (Soški AO) odpravila plezat malo bolj pokončen led v Tamar. Začela sva v Centralnem slapu, saj je ta najbolj mogočen in ti prvi pade v oči. Čeprav je bil navaden delavnik, so se med plezanjem zadnjega dela prvega raztežaja že začele prikazovati nove naveze. Najstrmejši del v centralcu je bil že konkretno preluknjan in zbrcan, zato ni bilo potrebe po dodatnem razbijanju. Drugi raztežaj je bil zaradi novo zapadlega snega siten, saj je le-ta uničil zgornji sloj ledu. Slap sva preplezala v dveh dolgih raztežajih z enim krajšim štajercem. Na sestopu sva se skoraj zaletela v prekrasno vstopno svečo v desnem slapu, kateri se nisva upala upreti. Ta je bila kljub enaki oceni bolj navijalska kot centralc. Zgornji, položnejši del je bil eno samo metanje krožnikov varovalcu v glavo.. Na koncu bi sicer lahko šla komot še v en slap, a je bil zamrznjen štrik dovolj dober izgovor, da sva se brez slabe vesti raje odločila za pivo pri Firerju 😀

Lep pozdrav,

AK

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.