V zadnjih letih imamo navadno vsaj en tabor v Dolomitih in letošnje ni nobena izjema. Mitja je kar po mailu dal pobudo,
na sestanku smo dorekli podrobnosti, v petek popoldan pa smo se že odpeljali.
Dolomiti so znani po kratkih dostopih in odlični skali, smeri so pogosto opremljene, alternativnih možnosti za varovanje (naravne danosti) pa je ogromno.
Po nekaj začetnih težavah z opremo za kampiranje se nas je torej devet ljudi odpeljalo proti zahodu – smer Cortina d’ Ampezzo in lovilo zaprtje kampa. Po skoraj uro trajajočem ogledu vseh vodničkov smo si na koncu le izbrali vsak svojo smer in se odpravili spat. Trije v velik šotor, ostalih šest pa v drugi, ravno tako velik šotor 🙂
Naslednje jutro smo se odpravili vsak v svojo steno; Mitja, Iza in Lovro v Col dei Bos, Via Alverà/Menardi (Spigolo Sud), V+/V, 400m, Andreja, Blaž in Pavel v Tore Grande Falzarego, preplezali so kar tri smeri, Rok in David pa v Piccolo Lagazuoi. Namen je bil plezati v steni Trapeza (V stena P. Lagazuoi), a po Rokovi nepozornosti sta končala v J steni, kjer sta plezala svojo varianto levo od smeri ob luknji (Via del Buco). Plezanje poteka po lepih ploščah. Ocenila bi jo nekje s V, poteka pa ves čas nekaj metrov levo od prej omenjene smeri, na vrhu pa sta zavila levo v prečko in po nekaj raztežajih izstopila.
Z njima je bil tudi Uroš, ki pa se je nekoliko slabo počutil, in je zato raje ostal pri tleh. J*** ga, vsi smo malo na tleh, če imamo naslednji dan rojstni dan 😀
Proti večeru smo se dobili v središču mesta, si ogledali ponudbo in predvsem cenik tehnične opreme po trgovinah, nato pa se praznih rok vrnili v tabor, kjer smo skuhali večerjo. Naslednji tabor bo očitno v Arcu, kjer so stvari morda nekoliko cenejše.
V nedeljo po zajtrku smo spet odšli vsak v svojo smer. Andreja, Blaž in Pavel, ki so normo smeri dosegli že prejšnji dan, so se odpravili raziskovat lepote v okolici Petih Stolpov (danes je morda kakšen manj), Mitja, Iza in Lovro v prvi steber Tofane, smer Via Alverà-Menardi, V, 350m (očitno so jim všeč smeri, ki jih je plezal Alverà), Rok, Uroš in David pa so poiskali smer, ki so jo hoteli plezati prejšnji dan. To je smer Maurizio Speciale, 300m, V+/V. Gre za izjemno lepo smer po ploščah, eno lepših kar sem plezal v teh koncih in jo toplo priporočam. Tudi sama V stena izgleda zelo zanimiva.
Obe ekipi sta plezanje zaključili istočasno in se srečali med potjo v dolino.
Tabor je bil uspešen, nekateri so prvič plezali kak raztežaj v vodstvu, spet drugi smo odkrili kakšen nov, še nepoznan kotiček v drugače dokaj poznanem delu Dolomitov.
Kot vedno so dobrodošli vtisi in fotografije udeležencev.