Igličeva smer, Mala Rinka, V/IV+, 350m

21. septembra, torej kar devet dni pred zadnjim rokom za izvedbo ture, sva se z Borisom (AO PD Ljubljana-Matica) končno uskladila in odpravila plezat.

TL;DR: Uraden odgovor bo po 30. septembru


Šlo je za mojo izpitno turo, za katero sva se, resda brez nobene sile, dogovarjala že nekaj časa, a nama jo je običajno zagodlo vreme ali pa drugi načrti enega od udeležncev. Boris je za turo izbral Igličevo smer (v kateri je, mimogrede, izpitno turo opravljal tudi Mitja M.) v Mali Rinki. Dogovorila sva se, da greva prespat na Okrešelj, da bova naslednji dan brez težav pristopila pod smer. To mi je omogočilo dodatne štiri ure spanja 🙂

Z Borisom sva se dobila v petek zvečer na Brezovici, nato pa se odpeljala v Logarsko dolino. Sam sem bil tam skoraj 20 let nazaj, tako da je bilo zame vse novo. Vsekakor izjemno lepa dolina, kamor se nam splača iti kak vikend.
Med potjo sva ugotovila, da smo bili prejšnji vikend v istem kampu, in bi, če bi to prej vedela, lahko turo opravljal v Dolomitih. Ob prijetnem klepetu je pot hitro minila in kmalu sva bila na parkirišču v Logarski dolini, slabo uro kasneje pa v Frischaufovem domu na Okrešlju, kjer sva prespala. Na skupnih ležiščih ni bilo nikogar, tako da sva si v miru spočila.

Naslednje jutro, takoj po zajtrku, sva se podala proti steni. Ta je vidna že od koče, tako da je Boris nekoliko preveril moje znanje že med potjo.
Na turo sem se pripravil že prejšnji dan, tako da sem smer že od daleč prepoznal s fotografij, ki sem jih našel na spletu. Gre za zelo lepo plezanje po dobri skali.
Kolikor daleč seže glas ni bilo nobene druge naveze, bilo je le nekaj pohodnikov, ki so se skozi Turski žleb povzpeli na sonce.
Prvi raztežaj sem odplezal po senci, nato pa dva po soncu, kasneje pa sta se izmenjevala osojna in senčna stran, tako da je bil občutek v prstih ves čas ravno pravi. Detajl smeri se mi ni zdel preveč težek, a je možno da sem ga kje obšel.
Kakšen lažji raztežaj je pripadel tudi Borisu, a mi je z veseljem prepustil bolj zanimive.

Plezala sva dobre štiri ure, hitro po enih sva bila na vrhu, kjer sva pojedla in se naužila dnevne doze vitamina D. Še eno dozo vitamina B pri koči, nato pa v avto in domov. Lepa hvala Borisu za izbrano turo!
Že tako odličen dan pa sem zaključil v Novi Gorici, na koncertu skupine Mi2 😎 .

Eden odgovor na “Igličeva smer, Mala Rinka, V/IV+, 350m”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.