Z Natašo sva se po nekaj letih ponovno navezala na vrv. Tokrat sva se odpravila v Planjavo, pridružili pa so se nama še Iza, Erik in Jan.
Moje večkratno odlašanje z nakupom vinjete se je končno končalo v nedeljo zjutraj, ko je bilo treba nekako priti do Razdrtega, kjer se dobimo z Natašo. Eni bolj, drugi manj točni, in nekako nam je uspelo biti ob dogovorjenem času na dogovorjenem mestu. Hitro se zložimo v en avto in se odpeljemo proti izhodišču.
Nekateri smo v tistih koncih bili že večkrat, nekateri prvič, a smer je bila nova za vse. Dostop je hitro minil, in že smo bili pod steno. “Ta mladi” so bili nekoliko bolj hitri, tako da so, namesto da bi splezali prvi raztežaj, lenarili na vstopu, dokler nisva prišla še midva z Natašo. Očitno jih bo treba še kaj naučiti.
Smer je še kar ok, detajl mi je kar nekoliko dvignil pritisk. Čeprav ni posebno težek, je malo bolj izpostavljen, predvsem pa se slabo vidi naprej. A oprimki se kar odpirajo in smo vseeno prilezli čez.
Neproporcionalne skice mi vedno delajo težave, in tudi tokrat sem, namesto za nosom, v tretjem raztežaju šel po skici, in naredil za 50m lažje prečke. Seveda sem potem moral tudi nazaj.
Na Srebrnem sedlu sva z Natašo počakala še drugo navezo, nato pa počasi do avta.
Sobotno smer smo plezali v nedeljo, 12. junija, 2022:
– Nataša Marčeta, Rok Mirt
– Erik Pavusa, Iza Abramič, Jan Ferjančič.
PS: Avtor, ki bi moral napisat članek se je potuhnil, zato sem spet spisal jaz :/ .
