Predpretekli teden sta me Jan F. in Jana Š. malo povprašala o planih za vikend. Dogovorili smo se, da se nam pridruži še Eva K. in gremo pogledat v zgornje Posočje.
Po porazu v Aicu en vikend prej, sem imel v planu kaj lažjega, mogoče prepustit Jani da nabira izkušnje. Izbrala je smer Andrejka v zahodni steni Mangarta. Jan in Eva sta se odločila za JZ raz, in tako smo se, lažji za 10 evrov ekološke takse odpeljali na Mangartsko sedlo.
Dostop do pod stene je sila enostaven in kratek, saj jo ves čas vidiš pred seboj. Na vstopu v smer ni bilo žrebanja, saj se je Jana pripravila že doma in natanko preštudirala kako bova plezala da se izogne detajlu :P.
Prvi raztežaj je tako pripadel meni. Ob prečenju snežišča sem se spomnil še na Mitjo M., s katerim sva zelo podobno prečenje opravila nekaj let nazaj, ko sva plezala Briljantino (le, da tokrat na srečo ni bilo helikopterja), ter na Tejo, ki ima za letos dovolj snežišč 😀
Prvi raztežaj ni pretirano težek, je pa nekoliko bolj travnat. Višje pa postane plezanje zelo lepo. Nekaj plošč, pa lep kamin, pa široka prečka in že si pod detajlom.
Prva streha je najtežja. Za varovanje pridejo zelo prav metulji (jaz sem uporabil #1 in #2). Pred streho pa je ostal tudi še en klin. Streho se obide s plezanjem v desno okrog vogala, s podprijemi v strehi in stopanjem po še kar gladki plošči. Od tam naprej postane plezanje zopet lažje. Druga streha mi ni predstavljala težav, tretjo pa je prevzela Jana, ki se je prvič spopadla s trenjem vrvi, ki se ustvari okrog vogalov.
Učni proces uspel, bravo Jana ✓
Zadnji raztežaj sva verjetno plezala po Briljantini, saj so sidrišča in vmesno varovanje navrtani. Na vrh smeri in tudi v dolino sva prišla še pri svetlem. Za smer sva porabila okrog 10 ur, in še dva ali tri kline. Jan in Eva sta naju nestrpno čakala, saj sta svojo smer zaključila v več kot pol krajšem času.
Sanje o pici v Bovcu smo za las uresničili v Črni ovci, kamor smo prišli pol ure pred zaprtjem. Hvala ta mladima za potrpljenje.
Smer je zelo lepa, skala vrhunska. Opremljenost se počasi povečuje, a brez klinov seveda ne gre.
PS: Rampa se odpre samodejno, tako da če vstanete dovolj zgodaj ni ekološke takse 🙂
