Da ohranim primat v številu objavljenih člankov, moram vsake toliko tudi jaz kaj napisat 🙂 .
Vremenska napoved za današnji dan ni bila najbolj obetavna, zato sva se z Jano dogovorila za izlet na Vršič. Kratka dostop in sestop, relativno opremljene smeri, in lažja orientacija so naju prepričali za severno steno Nad Šitom Glave. Izbranih sva imela nekaj smeri, a glede na to, da je včeraj še deževalo, sva imela namen končni cilj izbrati šele pod steno. Mikuž je večkrat priporočil omenjeno smer, zato je bila to moja prva izbira.
Zjutraj je bilo na izhodišču mrzlo, oblačno, in vetrovno, tako da sem že videl kako bom zmrzoval še ves dan. Na srečo se je na dostopu nekoliko zjasnilo in segrelo. Skrbelo me je tudi, da bo smer mokra.
A že na dostopu je bilo po tleh dokaj suho, tako da sva se pod steno smer vseeno odločila poskusiti. Meni je pripadel prvi raztežaj, mokra zajeda. Na srečo ni pretežka, tako da se je dalo. Smer ni tako dobro opremljena, kot se bere po spletu, tako da set metuljev in zatičev pride neizmerno prav.
Detajl smeri je kamin v tretjem raztežaju. Meni osebno ni bil pretežek, a prvič letos sem imel občutek, da sem v severni steni, saj je vmes nekoliko nohtalo. Zopet pridejo prav premična varovala.
Naslednji kamin, ki je povsem drugačen od prejšnjega, je splezala Jana, in tako še potrdila svojo skrito ljubezen do kaminov 😀
Do vrha je še nekaj raztežajev, a noben ni pretirano lahek, prav tako tudi ne bajno opremljen.
Sestopila sva nazaj do avta in med potjo domov poslušala Petrov obisk v podkastu V steni.