Po večmesečnem premoru od plezanja so nas že srbeli prsti, zato smo se na sobotno jutro Rok, Nastassja, Urban in Iza odpravili proti Novem vrhu, da preverimo, če skala še stoji in znanje iz alpinistične šole ni pozabljeno. Ob dokaj normalni uri smo se zapeljali do Ruta, na poti iz grmov pregnali dva kombija Ljubljančanov, ki so se očitno do parkirišča peljali brez postanka za Wc, nato pa počasi začeli dostopati do stene (kam je šla vsa kondicija??).
Ogledali smo si več smeri, za prvo pa izbrali Megleno (IV+/III), vendar smo imeli nekaj težav z iskanjem vstopa. Med tem se je nebo nad nami obarvalo sivo in padlo je nekaj kapljic. ‘Ah, sej je kratka, bomo hitro dol če se ulije’ in naveza R-N je začela s plezanjem. Sledila sva še U-I in do prvega štanta po večinoma krušu in borovcih je šlo brez težav. Drugi raztežaj sta R-N zavila na levo in odplezala po kaminu do vrha, Urban pa se je odpravil na desno in preko manjšega kamina na vrh prišel po lažjem grebenu/razu. Sledil je kratek abzajl do melišča, od tam pa smo ‘kot da bi hodili po jajcih’ sestopili nazaj pod steno. Vreme ni kazalo izboljšav, zato smo za tisti dan s plezanjem končali.
Dan smo v alpinističnem duhu zaključili ob pivi. Kasneje je Rok ugotovil, da bomo potrebovali še kar nekaj vaje za pravilno določit vstop, saj smo Megleno zgrešili in vstopili v smer Treh rojstnih dnevov (III+/II), ki sva jo verjetno v celoti plezala z Urbanom, R-N pa sta drugi raztežaj plezala po planu v Megleni. Ker smo se ta dan bolj nahodili kot naplezali, gremo naslednjič nekam, kjer je malo dostopa in dosti plezanja-predlogi dobrodošli 🙂 . Čestitke Urbanu za prvi vzpon!
